Kdaj, zakaj, kdo:
Kdaj? Zgodba PeterJ kitar se je začela leta 2005, ko sem se odločil slediti ideji in izzivu, da zase oblikujem in izdelam bas kitaro. K stvari sem pristopil temeljito, študiozno. Kar tri leta sem posvetil izobraževanju s področja akustike, lesa, elektronike, fizikalnih zakonitosti, ergonomije ... Leta 2008 sem se lotil izdelave dveh pet-strunskih bas kitar, eno s prečkami in drugo brez. Kitari sta konec leta zagodli in nad rezultatom sem bil silno navdušen. Zvokovno sta izpolnili vsa moja pričakovanja. Naredil sem le nekaj konstrukcijsko-ergonomskih napak, ki pa sem jih seveda kasneje popravil. Vzpodbujen z dobrim rezultatom sem nadaljeval, tokrat z električnimi solo kitarami. Po treh odličnih kitarah je nastala prva polakustična kitara, povsem nove, idejno moje zasnove, ki so jo ljudje sprejeli z velikim navdušenjem. Nato sem se zopet posvetil bas kitaram in uporabil moj novi patent, ki odlično deluje tudi pri bas kitarah. Zgodba se nadaljuje ...
Zakaj? Začel sem preprosto zato, ker nisem bil zadovoljen s serijskimi kitarami, ki sem si jih lahko privoščil, in sem želel nekaj več. Moja strast do lesa in uresničevanja kreativnih idej pa me žene naprej. Pri tem delu pride do izraza vse, kar sem se v življenju naučil – glasba, elektronika, psihologija, fizika, oblikovanje, ročne spretnosti ...
Kdo? Naj omenim še prijatelje, ki mi največ pomagajo pri tem delu. Pri razrezu lesa in začetnih fazah dela, ki zahtevajo izkušeno mizarsko roko in specialne stroje, je tu g. Rudi K. Rudi je zaljubljen v les in svoje delo. Razvoj in meritve elektronskih komponent instrumentov je faza dela, kjer ne gre brez g. Mirka Š. – elektronika je njegovo življenje. Pri izdelavi specialnih kovinskih elementov in orodij pa ne gre brez natančnosti strokovnjaka za obdelavo kovin g. Jožeta A. Pri celotnem procesu ustvarjanja je zagotovo še veliko ljudi, brez katerih ne bi šlo, glasbeniki, prijatelji. Izpostaviti moram tudi podjetje Bragi vizualne komunikacije, Urh Ferlež s.p. in Luko Zagoričnika brez katerih te krasne spletne strani ne bi bilo – hvala. Seveda pa z veseljem omenim tudi ženo in otroke, ki moje ustvarjanje razumejo in me na moji poti podpirajo. Hvala vsem!